Čebele nabirajo v naravi sladke tekočine, cvetni prah (v čebelarstvu imenovan obnožina), drevesne smole in vodo. Glavna vira sladkih tekočin so medičina in mana. Medičino ali nektar izločajo cvetovi večine cvetnic, katere oprašujejo žuželke, med njimi je najbolj pomembna za opraševanje ravno medonosna čebela. Mano pa izločajo listne ušice, kaparji in nekateri škržati. V jesenskem času nabirajo sladke tekočine tudi na poškodovanem sadju in grozdju,ki pa ni najboljši za prehrano čebel. Cvetni prah nabirajo čebele tudi na cvetovih, ki ne izločajo medičine (leska, koruza in nekatere trave).
Medeče rastline pomembne za izločanje medičine in cvetnega prahu
Na območju Zgornje savinjske in Šaleške doline (SA-ŠA regija), bodo naštete in bolje opisane tiste vrste povzročiteljev medenja, ki so za nas pomembni. Zvrstile se bodo glede na čas njihovega cvetenja, oziroma pojavljanja medenja od spomladi do jeseni.
Črni teloh - je razširjen po vsej Sloveniji in nudi čebelam prvo medičino in cvetni prah.
 |
| Čebela na ajdi. |
Navadna leska - raste kot grmovnica,je vetrocvetka in nudi čebelam zgodaj spomladi veliko cvetnega prahu.
Pomladanski žafran - ima vijolične cvetove, cveti od februarja do maja in nudi čebelam medičino in cvetni prah. Raste od nižin do planinskih pašnikov,kjer ga je največ,vendar po planinah nima večjega pomena za čebele.
Spomladanska resa - raste po gozdovih,skalnih pobočjih in v ruševju, na prisojnih legah ga je največ. Raste od nižine do alpinskega pasu,cveti v nižinah že februarja v najvišjih legah pa se zavleče cvetenje v pozno pomlad. V krajih z veliko resja je spomladi pomemben pašni vir cvetnega prahu in medičine, je pomembna razvojna paša. (Ljubno, Luče, Solčava in prisojne lege v Gornjem Gradu ter Rečica in Mozirje- Mozirske planine).
Vrbe - Pri nas raste veliko število vrb,med njimi je najpomembnejša iva, rastejo ob rečnih bregovih, obronkih gozdov in posekah in nudijo čebelam zgodaj spomladi obilo cvetnega prahu in medičine,so grmovnice in tudi drevesa. Večina vrb raste ob bregovih Savinje in Drete, v času njihovega cvetenja so bregovi omenjenih rek odeti v lepo rumeno in zelenkasto barvo. Vrbe so dvodomne rastline, kar pomeni,da se moška drevesa odenejo v rumeno barvo in dajejo v glavnem cvetni prah,ženska drevesa pa so zelenkasta in njihovi cvetovi izločajo le medičino. V območjih z veliko vrbinja dajejo vrbe čebelam obilo cvetnega prahu in medičine( lahko tudi prva točenja).
Regrat - je razširjen po vseh gnojenih travnikih,ki ob cvetenju kar porumenijo. Nudi čebelam obilo obnožine in tudi medičine. Regrat ima tendenco širjenja, zlasti v nižinskih,močno zagnojenih travnikih.
Javor - javorjev je več vrst,vsi so dobro medeče rastline in cvetijo koncem aprila in v začetku maja. Za
 |
| Prvi znaki medenja na Javorju. |
Mali jesen - raste na sončnih, grmovnih pobočjih in svetlih gozdovih. Cveti skoraj hkrati z javorji in dobro medi.
Borovnica- raste v zakisanih gozdovih,je dobra medeča rastlina, ki daje tudi cvetni prah.
Divja češnja - raste v svetlih listnatih gozdovih in na obronkih le teh. Cveti v drugi polovici aprila in maja, je zelo dobro medonosno drevo. V času njihovega cvetenja že lahko dajemo močnim družinam v gradnjo prvo satje, je indikator dobrega spomladanskega razvoja čebeljih družin. Ob ugodnem vremenu in močnih družinah lahko pričakujemo prvo točenje.
Sadno drevje - tudi gojene sorte češenj cvetijo v tem času,kakor tudi drugo sadno drevje (marelice, breskve,slive, jablane, hruške), ki pa za čebele niso posebej zanimivi glede donosov medu ali obnožine, so pa čebele najpomembnejši opraševalec le teh.
Robinija ali akacija - ni avtohtona drevesna vrsta pri nas, omenimo jo le zaradi tega, ker izloča največ medičine med vsemi medonosnimi drevesnimi vrstami in medenje le redko zataji. Najbolj znana rastišča akacije so na Goriškem in v Pomurju. Zelo pomembna je za prevaževalce.
Lipa in lipovec - rasteta v listnatih gozdovih po vsej Sloveniji. Sajena je tudi po parkih in drevoredih. Lipa cveti v juniju malo za akacijo, lipovec nekoliko kasneje, cvetenje se lahko zavleče v začetek cvetenja pravega kostanja. Pri nas nista pomembni medeči drevesi.
Pravi kostanj - raste po zakisanih gozdovih po vsej Sloveniji,cveti v juniju in juliju, cvetenje sovpada v medenje male lekanije na smreki (o tem kasneje). Ob ugodnem vremenu nudi kostanj čebelam obilo cvetnega prahu in medičine. Cvetenje se običajno zavleče na tri tedne. Kostanjev med je grenak zaradi veliko cvetnega prahu,grenkemu okusu se moramo privaditi, ki pa vseeno privablja nekatere kupce.
Travniška paša - je bila nekoč ob ekstenzivni rabi travinja ena od pomembnih paš v našem prostoru. Danes ob intenzivnem kmetijstvu nima travnik nobene vloge za čebele, nabirajo še medičino in cvetni prah le v višje ležečih pašnikih in košenicah.
Gozdni robovi - ob njih rastejo za čebele pomembne grmovnice,ki cvetijo že od zgodnje pomladi pa vse do jeseni (črni trn, robide, maline …).
Rečni bregovi - in poplavna področja nudijo čebelam bogato pašo čez poletje in v zgodnjo jesen (zlata rozga) in drugo.
 |
| Čebele na sončnici. |
Ajda - nekoč pomemben strniščni posevek, čebele so nabrale potrebno zimsko zalogo medu,danes nima več tiste namembnosti, tudi medi ne več tako kot nekoč (nove sorte, gnojenje). Vendar ajda zopet pridobiva na pomembnosti, cveti pa v drugi polovici avgusta do sredine septembra.
Navadni bršljan - v toplejših krajih ga je veliko po drevju ob rečnih bregovih in svetlih gozdovih. Pomemben je zaradi poznega cvetenja v septembru in oktobru, čebele na njem nabirajo cvetni prah in medičino. Težave pa povzroča,ker med kristalizira že v satju in za prezimovanje ni primeren. Temu se izognejo čebelarji tako,da v času medenja bršljana krmijo čebele z malimi količinami redke sladkorne raztopine.
Sončnice - zaradi manjših količin v Zgornje Savinjski dolini sončnice bistveno ne vplivajo na donos medu a so lahko kljub temu za čebele odličen dodatek na koncu čebelarske sezone v mesecu avgustu.
Avtor prispevka: Franc Bezovšek
Fotografija: Aleš Poznič (v Bočni, 2012)
Ni komentarjev:
Objavite komentar