petek, 3. januar 2014

Poročilo o delovanju ČD v letu 2013

Za nami je prestopno leto 2013. V ta namen  je predsednik Franc Bezovšek pripravil kratek povzetek aktivnosti v naši družini. Vsebina  je objavljena tudi v zadnjem glasilu 2013 Občine Gornji Grad.

Čebelarska družina Gornji Grad (ČD) je v januarju na občnem zboru sprejela obširen program dela in aktivnosti za leto 2013. Ob iztekajočem se letu, ko se oziramo nazaj in ugotavljamo realnost zastavljenih nalog, lahko rečemo, da so bile naše naloge postavljene v okvir pričakovanj in so bile tudi uresničene.
Občinsko financiranje društev- družin je bilo v letošnjem letu za vse velika novost. Na objavljen občinski razpis za sofinaciranje se je prijavila tudi ČD in to za pokroviteljska sredstva iz proračuna na teme:
1.)     Dan odprtih vrat slovenskih čebelarjev
2.)     Tradicionalno srečanje čebelarjev
3.)     Ambroževa maša v Novi Štifti

Vse omenjene in sprejete aktivnosti so bile uresničene, poleg teh še vrsta drugih,katere bodo opisane v pričujočem sestavku.

Dan odprtih vrat slovenskih čebelarjev smo pripravili v tednu občinskega praznovanja. Dne 22. 6. smo pred Turističnem informativnem centru (TIC)  postavili  paviljon, kjer smo razstavili čebelje pridelke in izdelke iz njih,kakršne lahko napravimo mi čebelarji. Obiskovalcem smo ponudili v pokušino različne vrste medu, cvetni prah - obnožino, medico, medene likerje in dr.). Pri dveh čebelnjakih je bilo na ta dan možno videti domovanje čebel, v našem najbolj razširjenem panju, imenovanem Žnideršičev panj po velečebelarju in konstruktorju Antonu Žnideršiču iz Ilirske Bistrice. Drugi sistem čebelarjenja so prostostoječi panji imenovani LR ali nakladni panji. Prikazano je bilo delo s čebelami, točenje medu, pridobivanje cvetnega prahu, propolisa,voska in druga opravila. Čebelarja sta tudi odgovarjala na vsa zastavljena  vprašanja, ki so obiskovalce zanimala.

Dne 25. junija smo bili na Menini prisotni ob »Dnevu Menine«, ki ga organizirata  Planinsko društvo in Pašna skupnost. Ljubiteljem planin smo želeli prikazati pomen čebel za naravno ravnovesje, katerega vlogo marsikdaj podcenjujemo ter jim ponudili v pokušino čebelje pridelke in naše izdelke iz njih. Postavili smo tudi opazovalni panj, ki je bil na ogled številnim obiskovalcem, ki so prišli tega dne na Menino.

Slušatelji čebelarskega krožka na osnovni šoli v Gornjem Gradu so dne 26. junija pod vodstvom njihovega mentorja Rop Ivana obiskali »Čebelarski center« na Brdu pri Lukovici. Ogledali so si ČC ter šli po čebelarski poti, ki je bila letos odprta in poteka okrog stavbe našega centra. Na tej poti ima ljubitelj čebel kaj videti in se tudi veliko naučiti. Menimo, da je takšen ogled najboljša naložba za prihodnost našega čebelarstva.

Na Čebelarski praznik dne 13. julija smo povabili naše in tudi čebelarje sosednjih družin (društev). Udeležba s čebelarskimi prapori je bila številna, prisotnih je bilo sedem praporščakov s prapori. Na programu je bila povorka, na okrašenem vozu smo prikazali orodja, ki so jih nekdaj uporabljali naši predniki, bila pa je tudi sodobna oprema, katero uporabljamo danes. Žalostno pa je, da je bila  udeležba naših članov na tej prireditvi, kakor tudi na drugih skupnih akcijah,  kot tudi na izobraževanjih, zelo slaba.

Čebelarji na Čeblarskem prazniku 2013 v Gornjem Gradu


Tradicionalno že 32 srečanje čebelarjev smo imeli 7. septembra pri lovskem domu v Zagradišču. Prvo srečanje je bilo leta 1982   v Novi Štifti pri čebelnjaku že pokojnega Grudnik Janka, takrat je bilo dogovorjeno, da se bomo srečevali vsako leto po možnosti pri drugem čebelarju. Vsakoletnega srečanja se udeležuje veliko naših članov s svojimi boljšimi polovicami. Na ta srečanja vabimo tudi predstavnike sosednjih čebelarskih družin, kjer pregledujemo in izmenjujemo naše izkušnje in ocenimo minulo čebelarsko sezono, saj je ta za to leto praktično končana.

V Novi Štifti je bila v nedeljo 1.12. že deveta, tudi že tradicionalna »Ambroževa maša«, zavetnika vseh čebelarjev, ki je prvo nedeljo v decembru. Udeležba je vsako leto številčnejša, zopet vabimo naše člane in sosednja društva-družine iz naše doline in tudi širše iz Savinjsko- Šaleške regije (SA ŠA). Vse večja pa je udeležba čebelarjev tudi preko Črnivca, kot kaže se je prireditev dobro prijela, saj dajemo oglas v svoj osrednji mesečnik »Slovenski čebelar«. Letos je bilo udeleženih devet čebelarskih praporov. Ob zaključku so vsi udeleženci povabljeni na skromen prigrizek v župnišče, katerega nam velikodušno prepusti v uporabo g. župnik Lojze Ternar. V sproščenem pogovoru se vzpostavljajo prijateljske vezi med čebelarji, ocenjujemo pa tudi minulo delo iztekajočega se leta ter seveda načrte kujemo načrte za prihodnje obdobje .

To so prikazani trije sklopi, ki nam jih sofinancira naša občina. S tem pa naša aktivnost še ni zaključena, tako smo se dne 18. maja udeležili 11. »Slovenskega čebelarskega praznika«, ki je vsako leto v drugem kraju, letos je bil v Radovljici na Gorenjskem. Udeležba čebelarjev  SA-ŠA regije, bilo je nas za poln avtobus. To je že tudi tradicionalni shod slovenskih čebelarjev, v spomin na našega prvega učitelja čebelarstva Antona Janše iz Breznice na Gorenjskem, ki je bil prvi učitelj čebelarskih veščin v čebelarski šoli  na Dunaju, za časa vladavine velike cesarice Marije Terezije. Napisal je tudi dve knjigi o čebelarjenju, ki sta v marsičem uporabni še sedaj v dobi sodobne tehnologije.

V Lučah smo čebelarji zgradili svoj čebelarski center, katerega slovesna otvoritev je bila že lansko leto. Center je prvenstveno namenjen za vzrejo in selekcijo čebeljih matic, našemu izobraževanju in seveda prikazu praktičnega dela, predvsem pri zdravljenju čebel.  Dne 29. Junija smo se zbrali čebelarji naše zveze SA ŠA regije, kjer sta nam čebelarja g. Purnat Marko in g. Podrižnik Franc nazorno prikazala delo pri zatiranju varoje s organskimi kislinami  (mravljinčna, oksalna in mlečna). Zaradi neoporečnih čebeljih pridelkov, čebelarji uporabljamo omenjene organske kisline, katere v sledovih vsebuje tudi med. Vse manj uporabljamo sintetične pripravke, zlasti tiste, katerih ostanki se kopičijo v vosku in lahko posredno prehajajo tudi v čebelje pridelke.         

Tematske poti po občini Gornji Grad. V soboto dne 31. 8. 2013 je bila pred TIC-em prva otvoritev  tematskih poti po občini. Tudi čebelarji smo se vključili in imamo svojo pot. Potek naše poti je: Kropa-Čeplje-Otok- Marinšek-Delce-Bočna-Kropa. Upam, da bomo v bližnji prihodnosti znali za promocijo čebelarstva potegniti kaj koristnega iz tega tudi čebelarji. 

Dne 15. 11. je potekala vseslovenska akcija » Tradicionalni slovenski zajtrk« v vseh slovenskih osnovnih in srednjih šolah in tudi vrtcih. V to akcijo smo se vključili tudi čebelarji z darovanjem medu za našo šolo, zadostovalo ga je 10 kg. Letošnje leto je bilo tretje v tako širokem obsegu, kajti nekaj let prej je bil slogan » Medeni zajtrk v vrtcih in osnovnih šolah« samo v nižji stopnji izobraževanja.

Za konec pa še nekaj o uspešnosti našega čebelarjenja v minulem letu.
Pretekla zima 2012/13 in spomladanski razvoj čebeljih družin je bil za nekatere čebelarje v pravem pomenu katastrofalen. Napadenost čebel z varojo je bila v lanskem letu zelo velika.  Zatiranje s priporočenimi in dobljenimi zdravili pa ni bilo dovolj učinkovito. Že jeseni je umrlo precejšnje število čebeljih družin, spomladi pa so bili številni čebelnjaki skoraj ali popolnoma prazni. Zima se je potegnila v zgodnjo spomlad,februarja in marca smo imeli veliko snega in mraza, tudi v začetku aprila je še padal sneg, bilo je prehladno za normalen spomladanski razvoj čebeljih družin. Panji, ki bi morali biti ta čas že polni mladih čebel, so se le praznili, kajti čas zimskih čebel je mineval,mladih pa še ni bilo dovolj, da bi prinašale nektar in obnožino. Spomladanski razvoj čebeljih družin je tako zamujal za več kot mesec dni.

 Mesec maj je glede medenja popolnoma zatajil, prvi roji so običajno v začetku maja, letošnji so bili mesec dni kasneje. Medenje   na smreki in donosi medu so bili šele v drugi polovici junija in še to zelo skromno. Julija je dobro medila hoja, vendar je kmalu začel med trditi v satju in smo dobili tako imenovani »cementni med«,ki se ne da iztočiti. Medilo in trdilo je zelo lokalno, v višjih legah je manj trdilo, v nižinah bolj. Splošna ocena letošnje čebelarske letine je še kar zadovoljiva,med smo večina točili vsaj enkrat, bile so že letine ko nismo nič točili, ali kakor pravi pregovor »Čebelarji vedno točimo, če ne med pa solze«.

Avtor besedila: Franc Bezovšek

Ni komentarjev: