V tem prispevku objavljamo poročilo o udeležbi na svetovnem kongresu Apimondia 2013, ki je potekal v Ukrajini. Naši člani se ga žal niso udeležili, dobili pa smo poročilo dveh slovenskih udeležencev.
Poročilo - 43. mednarodni kongres Apimondije UKRAJINA - KIJEV 2013
Avtor: Janez Mihelič (bivši uredni revije Slovenski čebelar)
V Kijevu v Ukrajini se je po večdnevnem zasedanju končal 43. Kongres Apimondije, mednarodne čebelarske organizacije. Delo kongresa je potekalo od 29. septembra do 4. oktobra 2013. Potekal je Na robu mesta Kijev v Mednarodnem razstavnem centru v Kijevu na obali velike reke Dnepra pod sloganom » Odkrijte deželo medu Ukrajino«.
Organizatorji so bili poleg Mednarodne čebelarske organizacije Apimondije še Čebelarska zveza Ukrajine in Čebelarskega združenja Ukrajine, Mednarodni kongresni center iz Kijeva, Direkcija za kontrolo kmetijskih proizvodov Ukrajine ter predstavniki turistične organizacije “ Terra Incognita“. Pokrovitelj kongresa je bil predsednik Ukrajine Viktor Janukovič, podporo kongresu pa je zagotovilo tudi Ministrstvo za kmetijstvo Ukrajine. Kot so zapisali je bil cilj kongresa spodbujanje razvoja domačega čebelarstva, izboljšanje podobe Ukrajine v svetu in okrepitev mednarodnega sodelovanja Ukrajine s svetom.
Poleg dela generalne skupščine Apimondije so potekala tudi zasedanja strokovnih komisij te mednarodne organizacije, organizator pa je pripravil tudi veliko razstavo čebelarske opreme na kateri je sodelovalo preko sto proizvajalcev čebelarske opreme, vzrejevalcev matic, proizvajalcev zdravil za čebele in čebelarskih organizacij ter čebelarjev proizvajalcev medu. Po podatkih organizatorja je Kongres in razstavo obiskalo okoli 8.300 obiskovalcev.
Strokovni del kongresa je potekal pod naslovom “Čebelarstvo in globalni izzivi” s katerim so želeli organizatorji izpostavili velike probleme pred katerimi se je znašlo svetovno čebelarstvo zaradi velikega onesnaževanja okolja, pretiranega izkoriščanja naravnih virov, krčenja zelenih površin, uporabe novih za čebele izredno nevarnih pesticidov, čebeljih bolezni, zastrupitev in pojava gensko spremenjenih rastlin ter zaradi vsega naštetega posledično izumiranja čebel v velikem številu. Pričakovanja čebelarjev so bila, da bo čebelarska znanost našla odgovore na ta pereča vprašanja, ki ovirajo razvoj čebelarstva. Prav tako pa tudi odgovore na vprašanja o neprecenljivi moči čebeljih pridelkov in načinu njihove najučinkovitejše uporabe.
Znanstveni program je potekal v sedmih plenarnih zasedanjih, na teme čebelarska ekonomija biologija čebel, opraševanje rastlin, čebelarska tehnologija, apiterapija in čebelarjenje v nerazvitih deželah. Strokovnjaki so svoje dosežke predstavili še v 16 delovnih skupinah in na štirih okroglih mizah. Na njih je sodelovalo skoraj osemsto znanstvenikov. Prispelo je štiristo znanstvenih člankov in udeleženci so si lahko ogledali osemsto posterjev. Potekala pa so tudi tekmovanja v več kategorijah na katerih so podelili skoraj sto nagrad in priznanj. Glede na to je bil ta kongres eden največjih do sedaj. Vse dogodke so organizatorji že objavili tudi v obliki videoposnetkov, ki si jih že lahko ogledate na uradni spletni strani kongresa.
Na zaključku je generalna skupščina Apimondije sprejela sklep, da bo 44. kongres Apimondije v Južni Koreji, leta 2017 pa bo 45. kongres v Carigradu v Turčiji.
Slovenci smo se na kongresu predstavili z nekaj prispevki. Predstavili smo projekt Api turizma, ki sta ga ČZS in potovalna agencija Aritours propagirali tudi na razstavnem prostoru Čebelarske zveze Slovenije. Dr Aleš Gregorc je predstavil referat o vplivu pesticidov na spremembe v čebeljih celicah, poleg njega so nastopili še Peter Kozmus, oba iz Kmetijskega inštituta, Mojca Korošec iz Biotehniške fakultete in Bratko Filipič iz Mikrobiološkega inštituta Medicinske fakultete. Na razstavi pa je poleg Čebelarske zveze Sloveniji predstavilo svoje izdelke še podjetje Logar. Nedvomno je bil kongres v deželi ki ima veliko čebelarsko tradicijo, potekal je v prijateljskem vzdušju kljub velikim težavam v začetku ob registraciji udeležencev, ko so morali le ti na registracijo dolgo čakati. Kljub nekaterim spodrsljajem pri organizaciji so udeleženci dobili odgovore na mnoga strokovna vprašanja o problemih, ki zavirajo globalni razvoj čebelarstva.
O DELU DELOVNE SKUPINE ZA MED
Avtorica: doc. dr. Mojca Korošec - Biotehniška fakulteta
Mednarodni kongresi so priložnost tudi za aktivna srečanja strokovnjakov z različnih področij. Sočasno s programom 43. Apimondie se je tako odvijal sestanek članov Mednarodne komisije za med (International Honey Commission, IHC), na katerem je bilo na začetku izpostavljeno vprašanje te komisije v okviru Apimondie. V nadaljevanju so vodje delovnih skupin predstavili aktivnosti in zaključke raziskav, opravljenih v obdobju od septembra 2012. Aktualni cilji IHC so namreč izpopolnitev obstoječih in razvoj novih analitskih metod za med in druge čebelje pridelke, obveščanje o trenutnih vidikih kakovosti in njenega nadzora pri medu in drugih čebeljih pridelkih, izdelava standardov kakovosti za čebelje pridelke (razen medu, ki je že karakteriziran) in izdelava kriterijev kakovosti za posamezne vrste medu iz mane. V različnih delovnih skupinah IHC smo aktivni tudi Slovenci.
Delovna skupina za cvetni prah, ki jo vodi dr. Maria G. R. Campos, je opravila karakterizacijo več vrst cvetnega prahu. Rezultati bodo kmalu dostopni v obliki znanstvenih objav, na primer članek o karakterizaciji cvetnega prahu koruze (Zea Mays).
Problematika na področju pristnosti medu in ostalih čebeljih pridelkov je zelo aktualna in obsežna, zato so dr. Lutz Elflein in sodelavci delovne skupine za pristnost pripravili zanimive predstavitve raziskav. Dejstvo je, da tudi z izboljšano metodo analize razmerja izotopov ogljika v medu in v proteinskem izolatu medu ni mogoče vedno detektirati potvorbe s sladkornim sirupom C4 (npr. koruzni, trsni). Poleg tega so rezultati analize lahko tudi lažno pozitivni, kot so predstavili za primer novozelandskega medu manuke. Revidirana verzija metode AOAC 998.12 pod določenimi pogoji sicer dovoljuje izjeme, vendar ne navaja vrst medu, ki bi bile izvzete pri tem kriteriju. Ker ima med manuke velik gospodarski pomen, je na Novi Zelandiji zato v teku obširna raziskava z namenom podrobne karakterizacije te vrste medu, ki jo podpira tudi tamkajšnja vlada. V okviru delovne skupine se pripravljajo tudi standardi za matični mleček, pri katerih je potrebno veliko usklajevanj zaradi različnih praks pridobivanja v Evropi in npr. na Kitajskem. Predstavili so osnutek novega standarda ISO za preverjanje geografskega porekla matičnega mlečka. Dr. Schwarzinger je predstavil metodo NMR spektroskopije (jedrska magnetna resonančna spektroskopija) kot primer hitre, nedestruktivne metode za ugotavljanje pristnosti živil.
Skupina za senzorično analizo pripravlja posodobitev kolesa vonjev in arom medu. Dr. Gian Luigi Marcazzan je predstavil primerne standarde za opisnike vonjev in arom, ki so bili izbrani na delavnici te delovne skupine v maju 2013. Prenovljeno kolo vonjev in arom predstavlja osnovo za razvoj standardizirane metode za senzorično analizo medu, ki se pripravlja v okviru delovne skupine. Kratka delavnica s preskusom standardov je bila izpeljana tudi v Kievu.
Po zaključenem 43. kongesu Apimondie je status IHC naslednji: IHC je ena od dvanajstih delovnih skupin Apimondie in sodeluje v znanstveni komisiji Apimondie za tehnologijo in kakovost (Beekeeping Technology and Quality).
Organizatorji zadnjega kongresa Apimondie poročajo o novih mejnikih števila udeležencev in sodelujočih držav. Žal organizacijsko niso bili povsem kos takemu dogodku, zato skupni vtis nikakor ne dosega tistih, ki so ostali po predhodnih kongresih, npr. v Montpellieru ali Ljubljani, ko je s prireditvijo dihalo vse mesto.
